Search

the moments as eternity

more than photography

Author

lifeindarkandlight

I am 64 retired and one of so very many who loves photography,but also I like words and music as well and all kind-directions-divisions of ART in general . I love people, I am in love with love and most of all I love and respect life itself.

….who am I

 

“I used to take pictures of myself. Self  portraits, because I wanted to see if I could see who I was: I thought I could maybe catch a glimpses of a woman behind the camera. And you know what, the more I looked these self portraits , the more seamed to stare back and after a while I was think, now there are two of us who don’t know who I am.”

                                                                                                           Vivian Maier   photographer

BAR_1774

 

JES_9950

stati – ne gibati se

stojim
še kar stojim
vse okoli mene se giblje  teče trga
jaz pa še kar stojim
kradem čas brezčasja

kakšne odgovore sploh še iščem
kaj pričakujem
niti zaverovan vase nisem
niti prizadet več nisem
bojim se da niti čutim več ne
še kar stojim
moj vlak je odpeljal
gledam  in ne vem  ako vidim tisto kar vidite vsi
kar vidiš ti
kar vidi ona
kar vidi on
kar stojim in ližem rane ki si jih sproti izmišljam
nikogar ni naokoli

KRM_1837KRM_2230KRM_2257

 

KRM_2259KRM_2290

še zmeraj me rešuje

 

 

vsaka nitka mojega bistva je  razčetverjena
vsaka nitka razkosana  raztrgana izmaličena izruvana
vsaka nitka večkratno  popolnoma razmesarjena do neprepoznavnosti
vsaka nitka celotnosti masa  brez beline kosti
brez krvi  brez vonja razpadajočega  trohnenja
le moja duša ta čudovita svetloba mnogobarvnosti
ta  nežni metulj  nikoli ostarela ona
krčevito zariva nohte  v meso da bi ne spolzelo v prepad
moja duša moja balerina mi dopoveduje šepeta  rjove
v nemem kriku oblikuje vrednoto mojega obstoja

 

JES_6371

JES_6375

JES_6354

JES_6355

JES_6363

JES_6447

počasni posnetek

dotikam se svojih sanj
kot modra črna zelena rumena želatina polzijo skozi prste
tvoj pogled me pribija na steno prekletih
ne morem ustaviti polzenja
zadržati
sem le  počasni posnetek
upočasnjeno gibanje brez voznika
jasno nebo  le kot odsev želje in hrepenenja
onstranstvo človekove prisotnosti
kje se nahajam
kje ste vsi ljudje
zakaj sem sam
dolga senca predvečera  se lomi na zorani njivi
mojega psa ni nikjer
zopet tvoj pogled
z tišino orkana  vdira v moje življenje
zelena želatina se spreminja v modrino in vijoličasto senco
riše prihodnost na mojem obrazu

DSC_0258

JES_7377

DSC_0241-001

JES_6993

DSC_3775

modra zelena črna barva upanja

 

 

modra želatina polzi skozi prste
ne morem več stiskati dlani
pest je izpeto upanje
sanje se obarvajo v črnino
dež se preoblači v meglo
resnica in laž vojskujeta le še v moji glavi

KRM_0828

KRM_0349

KRM_0839

KRM_0659

just one of the mornings

 

“Truth is like poetry. And most people hate fucking poetry.”  …..

the big short quote

 

autor: nina danaja alscher

 

 

 

“you gotta catch your dreams before they run away “

 

it was  a day to remember, day with Egon Schiele ,stunning one actually 

JES_7493

 

modrina dežja

modrina dežja izpira pesek iz dlani
ura tika taka zrno po zrno časa ki ga ni
zamegljeno  zrcalo ne vidi tvojega obraza
o tebi vem vse manj in manj
vonj hranim v skrinjici kot edini zaklad
odprem ga tik pred poslednjim potovanjem
z nežnostjo me zaobjamejo tvoje oči
celostno  se me polastijo
sledi neskončna  hladna praznina
nedotakljiva brezizrazna zdolgočasenost
prazen pogled
modrina dežja se  ošabno preoblači
belina snežink pleše v pesek puščave
veter zalaga brazde mojega spomina
prazen peron nobenega vlaka več
pristanek letala  mehak skoraj nežen
obraz bled le še bolj bled in bled postaja
ovijaš ruto skrivaš slapove vranjih las
ne trudim se razlagati nerazložljivo
še vedno čutim svilo tvoje kože
okus nektarja na izviru tvojega vulkana
sladica pred zadnjim potovanjem v  sam izvor svetlobe
tvoje ime vžgano v moj obstoj  v neskončnost  v večnost
zakaj je tako pomembno  da veš
modrina dežja izpira vse kar je pribito na sedanjost
vse kar se drži preteklosti izginja v megli peščenega viharja
prihodnost  se zrcali samo kot še en dotik
bolestno boleče razdiralna želja
objeti tvoj obraz
o tebi vem vse manj in manj
podoba izginja v odsevu ulične svetilke
na vogalu ob neki portugalski gostilni
valovi  izpirajo  tvoje korake  ob avstralski  plaži
toplo zavit nasmeh kljubuje  skandinavskemu vetru
bisernice odpirajo duše na rtu dobrega upanja
ura tika taka zrno po zrno časa ki ga ni
zamegljeno ogledalo išče tvoj obraz
novo jutro se poraja v agoniji lepote
pomlad diši
zima pa še vedno hladi revmatično zatečene  prste
svoje preživetje sem vezal na tvoj obstoj
modrina dežja izpira pesek

JES_8395-001

JES_7467-001

grafiti v ogledalu

zakaj se neprestano vračam v balon neurja
lahkotnost bivanja je bila tako prijetna
zakaj prizadeti
ko prizadeneš le samega  sebe
zakaj do bolečine
ogledalo
kruta resnica sivine  in puščave
le oči žarijo z modrino jezera
snežinka balerina moja duša pleše
kot dih se komaj dotika modre gladine
šepeta jezik davno umrlih ljubimcev
solzin  krvavi kristal zdrsne
razbijajoč se ob zamrznjeni vulkan
prazen pogled izdaja tujca
nohti se zarijejo v praznino
brez opore polzijo v brezno
podoba postane  klovn
ne dojemajoč realnosti časa
ne izmikaj se svojemu pogledu starec
kogar koli si ranil
je tvoja bolečina  hujša
kogar koli si prizadel
si zmeraj ostal zadnji sam in prizadet
doktor predpiše zdravilo
močno proti bolečini
ne zadosti nima moči
ne dotakne se njenega bistva
ne dospe do očesa orkana
na izvor  legla sanj trdnjave iluzij
ne dotakne se tega gnezda
da bi ga zdrobilo raztrgalo uničilo
tudi ti ostajaš
s svojimi sanjami
s svojim hrepenenjem s svojo iluzijo
s svojo bolečino
dan se preveša v pomlad
dan se preveša v jesen
zakaj se neprestano vračam v balon neurja
lahkotnost bivanja je bila tako prijetna

Blog at WordPress.com.

Up ↑